Na tej strani lahko odkrijete čudovite glasove odličnih, vendar žal večinoma pozabljenih slovenskih pevcev, ki so v svojem času beležili izjemne uspehe doma in v tujini, ter izveste več o njih. Njihovo delovanje priča o bogati glasbeni kulturi in kvaliteti glasbenih institucij, ter glasbenega šolstva na Slovenskem.
Našli boste tudi obsežen izbor posnetkov slovenskih ljudskih pesmi in samospevov z začetka 20. stoletja v izvedbi tako slovenskih, kot tudi hrvaških in drugih tujih pevcev.
Posnetki so slovenska kulturna dediščina, pomembni tako iz zgodovinskega, kot tudi iz umetniškega vidika. Med njimi je več manj poznanih ljudskih pesmi, ki so dragocen del ljudskega izročila.

Na začetku se bodo posnetki marsikomu zdeli nenavadni, tako zaradi slabe kvalitete zvoka in spremljajočega šuma, kot tudi zaradi drugačne rabe glasu, kot jo poznamo danes. Najstarejši glasbeni posnetki so bili posneti na voščene cilindre, te pa so kaj kmalu zamenjale plošče na 78 obratov na minuto. Prve posnetke za širši trg so začeli proizvajati v zadnjih letih 19. stoletja. Tehnike snemanja so bile še precej osnovne, povsem mehanične, tudi snemalni pogoji za izvajalce težki. Celotnega razpona zvoka na akustičnih posnetkih ni moč slišati - alikvotni toni so izgubljeni, prav tako dinamika, zvok je včasih popačen - kar slišimo je le bistvo zvoka, lahko bi se reklo ‘izvleček’. Kljub temu je v tem času nastalo ogromno posnetkov, predvsem petja, saj je glas, v primerjavi z instrumenti, zvenel bolje. Prve plošče so lahko shranile posnetke dolge približno štiri minute, zato je precej običajno, da je tempo izvedbe pospešen ali pesem skrajšana. Z izumom mikrofona so akustične posnetke v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja zamenjali električni.

Poslušanja starih posnetkov se je mogoče privaditi - takrat si lahko približno predstavljamo, kako je posneta glasba v resnici zvenela in tako cenimo lepoto in kvaliteto glasov in izvedbe. Starosti posnetkov navkljub, ti polni in briljantni glasovi, delno izšolani še po tradiciji prejšnjih stoletij, očarajo z naravno barvo, globino, izenačenostjo zvoka v celotnem glasovnem obsegu, navidezno preprostostjo in muzikalno izvedbo.

stari posnetki slovenskih pesmi

o meni

Za glasbo me je navdušila babica, ki je zborovodkinja - naučila me je ogromno slovenskih pesmi, predvsem pa, da je glasbo potrebno ceniti, ter ji s pripravo in izvedbo izkazati spoštovanje. Obiskovala sem Konservatorij za glasbo v Ljubljani in v Celovcu, petje sem študirala na Universität der Künste v Berlinu. Študij sta mi s štipendijama omogočili tudi Mestna občina Kranj in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. O sebi sicer ne maram preveč razpravljati, zdi pa se mi pomembno omeniti, da mi je način petja v tako imenovani zlati dobi opere, ob prelomu 19. v 20.stoletje, mi zelo pri srcu, občudujem mojstrsko obvladovanje glasov in dramsko smiselne in prepričljive interpretacije. Obstaja na tisoče starih cilindrov in plošč s posnetki, ki so zahvaljujoč internetu lahko vsem dostopni. Ti posnetki so direktna povezava do avtentične izvedbe mnogih del, predvsem opernih. Tako lahko poslušamo ne malo pevcev, ki so operne vloge ustvarili in le-te študirali s samim skladateljem oz. njihove učence. Čudi me, da za stare posnetke ve tako malo ljudi, tudi glasbeniki/pevci jih ne poznajo. Kljub slabi kvaliteti zvoka lahko iz posnetkov izvemo o izvajalski praksi veliko več, kot iz knjig. Tako vadim, poslušam, berem in raziskujem vse v tej smeri. Zdi se mi, kot da sestavljam koščke ogromne sestavljanke. Odkrila sem veliko zanimivega in vedno sem zelo vesela, ko izvem, da se za to temo zanima še kdo.

Vesela bom vaših predlogov, popravkov in dodatnih informacij.